Transakcijska analiza

Kaj je transakcijska analiza?

Transakcijska analiza (TA) je teorija osebnosti in sistematična psihoterapija za osebnostno rast in spremembo. Razen teorije osebnosti je TA tudi teorija komunikacije, teorija razvoja otroka in teorija psihopatologije.

Kot teorija osebnosti nam prikaže psihološko strukturo človeka. Pri tem uporablja tri delni model imenovan model ego stanj. Ta model nam tudi pomaga razumeti kako ljudje funkcioniramo in izražamo osebnost skozi vedenje.

TA kot teorija komunikacije omogoča tudi analizo sistemov in organizacij.

TA ponuja teorijo razvoja otroka. Koncept življenjskega skripta ali scenarija razloži kako naši sedanji življenjski vzorci izvirajo iz otroštva. S tem tudi razloži ponavljanje starih otroških strategij preživetja in ohranjanja odnosov, čeprav so sedaj nefunkcionalne oziroma so lahko rezultati boleči in samouničujoči. Tako nam posreduje tudi teorijo psihopatologije.

TA se v praksi uporablja kot psihoterapija za obravnavo vseh oblih psiholoških motenj, od vsakodnevnih življenjskih problemov do resnih psihoz. Metode terapije so uporabne pri delu z posamezniki, skupinami, pari in družinami. Izven terapevtskega področja se TA uporablja v izobraževalne namene. V pomoč je učiteljem in učencem, da ostajajo v komunikaciji, s katero se izognejo neproduktivni konfrontaciji. Še posebno je uporabna v svetovanju. TA je močno orodje v managementu in komunikacijskem treningu ter organizacijski analizi. TA je uporabna povsod, kjer je potrebno razumevanje posameznikov, odnosov in komunikacije.

Model ego stanj

Ego stanje je skupek sorodnih vedenj, misli in občutkov. To je način, na katerega manifestiramo del naše osebnosti v določenem času.
Strukturalni model prvega reda prikazuje tri različna ego stanja. Uporabljamo ga, kadar podajamo razumevanje različnih vidikov osebnosti.

Kadar se vedem, mislim in čutim v skladu z dogajanjem okoli sebe tukaj in sedaj in uporabljam vse vire, ki so mi na razpolago kot odrasli osebi, sem v svojem Odraslem ego stanju.

Občasno se lahko vedem, mislim in čutim na načine, ki so preslikava odzivov mojih staršev ali drugih zame pomembnih oseb v obdobju odraščanja. Takrat sem v ego stanju Starša.

Včasih se vrnem v način vedenja, razmišljanja in občutenja, ki sem jih uporabljal kot otrok. V teh primerih sem v ego stanju Otroka.

 Opomba:

Z veliko začetnico napisani "Otrok, Starš, Odrasli" predstavljajo ego stanja in ne dejanskih oseb.

Transakcije, potrditve (strokes) in strukturiranje časa

Če komuniciram s teboj, te lahko naslovim iz katerega koli od treh mojih ego stanj in ti lahko odgovoriš iz katerega koli izmed treh tvojih ego stanj. Ta komunikacijska izmenjava se imenuje transakcija.

Kadar sva v komunikacijski izmenjavi, jaz sporočim potrditev tvojega obstoja in ti vrneš to potrditev. V TA jeziku se vsako dejanje potrditve imenuje stroke. Ljudje potrebujemo potrditve, da ohranjamo svoje psihofizično zdravje.

Ko so ljudje v komunikaciji v parih ali skupinah, uporabljajo čas na različne specifične načine, ki jih je možno analizirati. To se imenuje analiza strukturiranja časa.

Življenjski scenarij ali življenjski skript

Vsak od nas v otroštvu sestavi življenjsko zgodbo zase. Ta zgodba ima začetek, sredino in konec. Osnovni načrt izrišemo še preden znamo govoriti. Kasneje v otroštvu dodamo več podrobnosti naši zgodbi. Večino izoblikujemo do sedmega leta. Ponovno vnašamo spremembe v času adolescence. Kot odrasli se praviloma več ne zavedamo življenjske zgodbe, ki smo jo sestavili zase, čeprav ji zvesto sledimo. Ne zavedamo se, da si nastavimo življenje tako, da se približujemo zaključni sceni naše življenjske zgodbe, ki smo jo zarisali kot otroci.

Ta nezavedna življenjska zgodba je poznana v TA kot življenjski scenarij ali skript.

Odpisovanje (discounting), redefiniranje, simbioza

Otrok se odloči za življenjski scenarij, ker mu predstavlja najboljšo strategijo, ki jo je zmožen, da preživi in se znajde v svetu, ki je po njegovih občutkih večkrat neprijeten in sovražen. V našem Otroškem ego stanju lahko tudi kot odrasli še vedno verjamemo, da je katerakoli grožnja naši otroški sliki sveta, grožnja zadovoljitvi naših potreb ali celo preživetju. Zaradi tega občasno popačimo in prilagodimo našo zaznavo realnosti, da se ujema z našim življenjskim scenarijem. Kadar to storimo, pravimo, da redefiniramo.

Da svet ustreza našemu življenjskemu scenariju, dosežemo tako, selektivno ignoriramo informacije, ki so na razpolago o določeni situaciji. Brez zavestnega namena izbrišemo vidike situacije, ki se ne bi ujemale z našim skriptom (življenjskim scenarijem). To se imenuje odpisovanje.

Kot del izpolnitve našega skripta lahko kot odrasli z določenimi osebami izberemo odnose, ki so ponovitev odnosov, ki smo jih imeli z našimi starši, ko smo bili otroci. Tudi to storimo nezavedno. V tej situaciji eden od partnerjev v odnosu igra vlogo Starša in Odraslega, medtem ko drugi igra Otroka.
Skupaj funkcionirata tako, kot da bi imela na razpolago namesto šest le tri ego stanja. Takšen odnos imenujemo simbiotičen odnos, oziroma pravimo, da sta v simbiozi.

Reketi (rackets), kupončki (stamps) in igre

Kot majhni otroci smo naših družinah morda opazili, da so določeni občutki vzpodbujani in drugi prepovedani. Da smo dobili naše potrditve, smo se morda odločili, da bomo občutili le dovoljena občutja. Da smo torej dobili pozitivno pozornost smo izražali in občutili le manipulativne, neavtentične občutke. Ta odločitev je bila nezavedna. Ko živimo naš življenjski skript kot odrasle osebe, še vedno skrivamo naša avtentične občutke z občutki, ki so nam bili dovoljeni kot otrokom. Ti nadomestni občutki se imenujejo reket občutki ali meta občutki.

Ko doživimo neavtentične občutke in jih potlačimo, namesto da jih izrazimo v danem trenutku, rečemo da shranimo kuponček. Kupončke unovčujemo kasneje in praviloma ne z isto osebo, kjer je nastal.

 Primer:

V službi se jezimo na šefa, vendar tega ne pokažemo in izlijemo jezo, ko pridemo domov.

Igre so ponavljajoče sekvence transakcij, v katerih obe strani končata z občutenjem reket občutkov.

Igra vedno vsebuje preobrat, pri katerem igralci občutijo, da se je zgodilo nekaj nepričakovanega in neprijetnega. Takšne igre se igrajo nezavedno.

Obstajajo pa tudi zavestne igre, kjer se oseba, ki začenja, igro zaveda svojega prikritega cilja in se pred drugo osebo namenoma pretvarja ter ima namen to osebo izkoristiti.

Avtonomnost

Da kot odrasle osebe izrazimo naš polni potencial, moramo spremeniti strategije delovanja v svetu, za katere smo se odločili kot otroci.

Ko spoznamo, da te strategije niso več učinkovite in koristne za nas, jih moramo zamenjati z novimi, ki bodo delovale. V jeziku TA moramo iz skripta, da dosežemo avtonomijo.

Orodja TA so namenjena pomoči ljudem, da dosežejo to avtonomijo. Komponente avtonomije so zavedanje, spontanost in sposobnost intimnosti.

Avtonomija daje človeku sposobnost, da koristi vse svoje zmožnosti kot odrasla oseba.

Filozofija transakcijske analize

Filozofske predpostavke TA so:

  • Ljudje so OK
  • Vsak ima zmožnost razmišljanja in svojega mnenja
  • Ljudje odločajo o svoji usodi in te odločitve lahko tudi spremenijo

Iz teh predpostavk izhajata dva temeljna principa TA prakse:

  • Metoda dogovora
  • Odprta komunikacija

Ljudje so OK

To pomeni, da smo vredni, cenjeni in spoštovani kot ljudje.

"Ne rabim imeti rad ali sprejemat tvojega vedenja, ampak te vedno sprejemam takšnega, kot si. Nisem vzvišen nad teboj in ti nisi nad menoj. Sva na isti ravni kot človeka ne glede na raso, starost ali religijo."

Vsak ima sposobnost razmišljanja in svojega mnenja

Vsi, razen ljudje z resnimi možganskimi poškodbami, imajo sposobnost, da mislijo. Zato je odgovornost vsakega od nas, da se zase odloči, kaj želi od življenja. Vsak posameznik bo neizbežno doživel posledice svojih sprejetih odločitev.

Model odločitev

Ti in jaz - oba sva OK. Včasih se udejstvujeva v NE-OK vedenjih. V teh primerih slediva strategijam, za katere sva se odločila kot majhna otroka.
Te strategije so bile najboljši način, ki sva jih zmogla, da sva preživela in dobila, kar sva želela, iz sveta, ki je včasih deloval sovražno. Kot odrasla se občasno še vedno drživa teh strategij. To lahko počneva, pa čeprav so posledice neproduktivne ali boleče za naju.

Celo kot majhni otroci smo se odločali, ali se bomo pritiskom staršev uklonili, uprli ali jih ignorirali.

Tudi za odrasle velja enako. Občutki in vedenje nam ne more biti vsiljeno od drugih ali od okolja. Tudi če so zunanji pritiski na nas zelo močni, je vedno naša odločitev, ali se jim bomo uklonili. Mi sami smo odgovorni za naše občutke in vedenje.

Kadarkoli sprejmemo odločitev, jo lahko kasneje tudi spremenimo. To drži tudi glede zgodnjih odločitev o nas samih in o svetu, ki smo jih sprejeli v otroštvu.

Torej, ljudje se lahko spremenimo. Spremembe so lahko resnične in trajne.

Metoda dogovora

Klient in terapevt sprejmeta skupno odgovornost za spremembe, ki jih želi klient. Ker sta oba udeležena v procesu spremembe, je pomembno, da je razvidna delitev nalog. Zato sprejmeta dogovor. To je izjava o odgovornostih obeh strani. Klient pove, kakšne spremembe bi želel in kaj je pripravljen za to narediti. Terapevt se izjavi glede pripravljenosti za delo na tej nalogi. Če pristane, svoje profesionalne veščine po svojih najboljših močeh uporablja za koristi klienta in pove, kaj pričakuje v zameno za svoje delo.

Odprta komunikacija

Eric Berne ("oče" transakcijske analize) je vztrajal, da imata oba - klient in terapevt - polne informacije o tem, kaj se dogaja v njunem skupnem delu. To izhaja iz osnovnih predpostavk TA, da so ljudje OK in da zmorejo misliti.

V TA praksi imajo klienti vpogled v zapiske terapevta o njunem delu. Terapevt opogumlja klienta, da se uči ideje TA. Tako lahko klient prevzame enakovredno vlogo v procesu spremembe.

Za lažjo komunikacijo in razumevanje so ideje TA izražene v enostavnem jeziku: Starš, Odrasli, Otrok, igre, življenjski scenarij, potrditve...